Razširitev in zasuk želodca (GDV) je življensko nevaren pojav, pri katerem pri psu zaradi nezmožnosti praznjenja plinov pride do nenadnega napihovanja želodca . Lastnik lahko zazna naslednje znake: pes postane nemiren, poskuša bruhati , vendar izbruha le velike količine penaste sluzi. Trebuh se začne napihovati, splošno stanje se hitro slabša, pes kmalu ne more hoditi, težje diha, sluznice postanejo blede ali modrikaste. Razmerje med globino in širino prsnega koša lahko vpliva na anatomsko razmerje med položajem želodca in požiralnika in s tem zmanjša možnost riganja plinov iz želodca. Pojavi se preoster kot v področju stika požiralnika in želodca, kar ustvari umetno zaklopko, kot bi prepognili vrtno cev za vodo. Stisnjen prehod med požiralnikom in želodcem prepreči aktivno odstranjevanje – riganje plina iz želodca. Napihnjen želodec pritiska na druge organe v trebuhu in na trebušno prepono, kar oteži dihanje. Istočasno pride do stiskanja žil, ki prehranjujejo steno želodca, kar privede do motene oskrbe s krvjo in nekroze (odmiranja) želodčne stene. V velikih krvnih žilah pride do nastajanja prostih radikalov, ki lahko tudi kasneje, ob sprostitvi krvnega pretoka, poškodujejo srčno mišico in druge vitalne organe . Opisani procesi vodijo do šoka in pogina, lahko že v nekaj urah.

V primeru, da opazimo spodaj naštete klinične znake, je potrebno čimprej poiskati pomoč veterinarja:

razširitev trebuha
nemir, ki mu sledi letargija (brezvoljnost)
poskusi bruhanja (bruhanje pene)
slinjenje
povišana telesna temperatura
pohitreno bitje srca
pohitreno plitvo dihanje
bolečina v področju trebuha

Namen kirurškega posega je:

Pregledati steno želodca in vranico ter ugotoviti in odstraniti poškodovano tkivo.
Sprostiti plin iz želodca in vrniti želodec v pravilen položaj.
Fiksirati steno želodca za trebušno steno.
Odstraniti vranico, če je potrebno.

Po posegu svetujemo dajanje več manjših obrokov lahko prebavljive, vlažne hrane, ki ne povzroča nastanka plinov v želodcu . Prav zaradi tega se lastnikom psov svetuje hranjenje s kombinacijo lahko prebavljivih briketov in konzerv. Po hranjenju svetujemo mirovanje oziroma zmerno gibanje.

Dejavniki za pojav …

Večje tveganje zasuka imajo velike globokoprsne pasme zaradi že omenjenih anatomskih razmerij med položajem želodca in požiralnika.
Možnost pojava GDV je vezana tudi na pasmo, pri Rotweilerjih 3,9% , pri Nemških dogah pa 39%.
Samci kažejo večjo nagnjenost k pojavu GDV.
Aerofagija (požiranje zraka) in posledično nabiranje plinov.
Vrenje težko prebavljive hrane.
Hitrost jemanja hrane (nujno je pustiti psa, da poje v miru in ne hlasta po hrani).
Število dnevnih obrokov (zaželeno je dati tri ali več obrokov dnevno).
Velikost in prebavljivost obroka (obroki naj bodo manjši in hrana lahko prebavljiva).
Dodatek vode suhi hrani (mokra hrana hitreje prehaja skozi želodec kot suha hrana).
Značaj psa (hiperaktivni psi po hranjenju).
Prejšnji zasuki (poveča se možnost ponovnega zasuka).
Nenormalno delovanje želodca (upočasnjeno praznjenje želodca lahko povzroči vrenje hrane v želodcu).
Nepravilno delovanje požiralnika in anatomske nepravilnosti v področju stika med požiralnikom in želodcem lahko prispevajo k GDV.

Drugi dejavniki, ki vplivajo na pojav GDV, so starost (starejši psi imajo bolj raztegnjene želodčne vezi, kar omogoči večjo mobilnost želodca v trebuhu, poleg tega sta prebava hrane in prehod hrane skozi prebavila počasnejša in s tem ustvarjanje plinov v prebavilih večje), količina popite vode (preveč popite vode naenkrat obteži želodec), zvišan atmosferski pritisk (preprečuje riganje nastalih plinov iz želodca – polna luna), pojav GDV pri prvih sorodnikih.