Laringoskopija je vizualni pregled anatomije in gibanja larinksa (grla) s pomočjo endoskopa, z namenom ocenjevanja laringealne funkcije. Najbolj pogosto izražen simptom laringealne bolezni pri psih je glasno, oteženo dihanje, ki prihaja iz zgornjih dihal (stridor). Poleg stridorja nas na spremembo laringealne strukture in funkcije opozarjajo še:
- Netoleranca do fizične aktivnosti
- Dihalna stiska
- Podaljšan čas vdiha
- Cianoza (modrikavost sluznic, ki se pojavi zaradi pomanjkanja kisika)
- Sprememba glasu
- Nezmožnost lajanja
- Kašelj po hranenju in pitju vode
Laringoskopijo je treba opraviti tudi pred vsako traheoskopijo in bronhoskopijo. Traheoskopija in bronhoskopija sta pregleda sapnika (traheje) in nižjih dihalnih poti (bronhov) s pomočjo endoskopa.
Indikacije za traheobronhoskopijo so:
- Akutni (nenadni/krajši čas trajajoči) kašelj, za katerega sumimo, da je posledica tujka
- Kronični (dolgo časa trajajoči) kašelj, ki nima znanega vzroka, ali ne odgovarja na standardno terapijo
- Nepojasnjene infiltracije pljuč, ki jih opazimo na rentgenskem posnetku prsne votline
- Nepojasnjen nenormalen vzorec dihanja
- Potrditev in določanje stadija trahealnega kolapsa
- Določanje stadija kroničnega bronhitisa, vključno s prisotnostjo in stopnjo kolapsa dihalnih poti
- Razločevanje kašlja kot posledice bolezni srca ali bolezni dihal
- Stridor (smrčanje), za katerega ne najdemo vzroka pri laringealnemu pregledu
- Diagnostika in določanje stadija (staging) primarne ali metastatične lezije pljuč
- Odstranjevanje mukoidnih zamaškov (zamaškov sluzi) iz atelektatičnega pljučnega režnja
Zadnjih 20 let je bronhoskopija pomemben del diagnostike bolezni pljuč. Pred pojavom bronhoskopije smo bolezni dihal ovrednotili s poslušanjem pljuč (avskultacija), rentgenskim slikanjem in transtrahealnimi izpirki. S traheo-bronhoskopijo lahko pogledamo v sapnik in bronhe in ovrednotimo stanje sluznice. Zlahka vzamemo vzorec izpirka ali podrgnemo sluznico s ščetko v določenem delu pljuč, brez bojazni, da bomo kontaminirali »zdrave« dele pljuč. S tehniko bronhoalveolarne lavaže (spiranja) in jemanje vzorca s ščetko (brush citology), dobimo vzorce za pregled na bakterije, glive, zajedalce, vnetne celice in tumorozne celice. Lahko ugotovimo tudi pritiskanje levega preddvora (atrija) srca na glavni bronhus, kar nam pomaga pri diagnozi kardiomegalije (povečanega srca) kot vzroka kašlja in pomaga razmejiti, ali je kašelj vzrok težav s srcem ali z dihali.
Indikacije za izvajanje bronhoskopije so:
- Akutni (z nenadnim, hitrim nastopom) ali kronični (več dni trajajoči) kašelj, neodziven na standardno medikamentozno terapijo
- Nepojasnjene infiltracije pljuč vidne na rentgenskem posnetku prsnega koša Bronhoskopijo lahko tudi uporabimo za določanje stadija metastatskega raka pljuč, kot tudi pri glasnem dihanju ali stridorju, za katerega pri laringoskopiji nismo ugotovili vzroka.
Bronhoskopija je še posebej nepogrešljiva pri jemanju vzorcev za mikrobiologijo, citologijo, histologijo. Traheobronhialne biopsije se jemljejo za ugotavljanje nenormalne endobronhialne rasti ali infiltracije parenhima (tkiva). Lahko uporabljamo tako rigidne kot fleksibilne endoskope.