Travmatski in prirojeni
Travmatski izpah komolčnega sklepa je posledica mehanične poškodbe, največkrat pri padcu, ali ko pes obvisi na zataknjeni sprednji nogi. Zaradi dobrega prilagajanja sklepnih površin, močne strukture mišic in vezi ter sklepne ovojnice, je izpah relativno redek pojav. Pri mladičih, ki imajo odprte rastne cone, pride ob taki poškodbi praviloma prej do zloma kosti v rastni coni kot do izpaha komolca. Ankonealni podaljšek kot kavelj vlega v komolčno jamo (fosso olecrani) in s tem dodatno preprečuje izpah, razen v primeru, da je podlahtnica rotirana za več kot 45 stopinj. Rotacijske sile se prenašajo na sklep preko mišično-vezivnih struktur. Devetdeset odstotkov izpahov komolca je v lateralno smer (podlaht se zamakne stran od telesa), kljub temu, da je lateralna kolateralna vez močnejša od medialne. K stabilnosti na medialni strani pripomore močan medialni kondil. Lateralna kolateralna vez je poškodovana v 18-50% primerov. Pri izpahu komolčnega sklepa lahko pričakujemo natrganje sklepne ovojnice in rupturo ali avulzijo ene ali obeh kolateralnih vezi. V resnejših primerih lahko pričakujemo tudi avulzijo mišic vpogibalk ali iztegovalk (mišice se izpulijo iz nasadišča v nadlahti).
Prirojeni izpah komolčnega sklepa je redek pojav, nastaja zaradi nepravilne rasti kosti, ki sklep sestavljajo. Na podlagi pozicije koželjnice in komolčnice po izpahu, je bila leta 1982 narejena radiološka klasifikacija prirojenih izpahov komolca v tri kategorije.
Tip I predstavlja lateralni (stran od telesa) ali kavdalni (nazaj) premik glave koželjnice. Komolčnica ostane na svojem mestu. Pojavlja se pri mladih psih srednjih in velikih pasem (posamični primeri so se pojavljali pri afganistanskih hrtih, zlatih prinašalcih, bullmastifih, škotskih ovčarjih, bokserjih, staroangleških ovčarjih, buldogih, dobermanih, shetlandski ovčarjih) in čeprav redkeje, tudi pri yorkshirskih terierjih in jazbečarjih.
Tip II je najbolj pogost tip kronične luksacije komolčnega sklepa in predstavlja lateralno rotacijo z luksacijo ali subluksacijo (delnim izpahom) komolčnice, ki jo občasno spremlja še luksacija koželjnice. Pojavlja se pri mladičih malih pasem (yorkshirski terier, boston terier, shetlandski ovčar, pritlikavi koder, pekinčan, pritlikavi pinč, pomeranec, mops, koker španiel, angleški buldog, čivava) in je povezana s hudo deformacijo sprednjih okončin.
Tip III predstavlja luksacijo koželjnice in komolčnice. Ni pasemske predispozicije in je dostikrat povezan z generalizirano ohlapnostjo sklepov (polyarthrodysplasia) in številnimi kongenitalnimi deformacijami okostja, kot je ektrodaktilija.
Diagnostika travmatskega izpaha komolčnega sklepa
Diagnozo postavimo na podlagi splošnega kliničnega pregleda in zgodovine poteka dogodkov (poškodba, ki se je zgodila pred kratkim zaradi pretepa, sunkovitem zaustavljanju ali obračanju pri vadbi, padcu z višine ali trka z avtom, zataknjeni sprednji okončini). Pri prihodu na kliniko pes ne obremenjuje prizadete noge. Nadlaht in komolčni sklep sta postavljena ob telesu, podlaht je odmaknjena in zarotirana navzven. Komolec je zatečen in boleč . Glede na to, da je za izpah zdravega komolca potrebna velika sila, in da je komolec v neposredni bližini prsnega koša, je nujno preveriti, ali so prisotne poškodbe prsnega koša. Opravimo tudi nevrološki pregled, da preverimo ali je prišlo do poškodbe živčevja, ki poteka ob komolčnem sklepu. S preverjanjem utripa na pedalni arteriji se prepričamo, da ni prišlo do poškodbe ožilja. Po opravljenem splošnem pregledu se lotimo rentgenskega slikanja, ki nam dokončno potrdi, ali je komolec zgolj izpahnjen, ali je prisoten tudi zlom kosti v komolčnem sklepu. Vidni drobci kosti ob strani sklepa nakazujejo na možno avulzijo (iztrganje) kolateralne vezi iz nasadišča na kosti.
Zdravljenje
Izpahnjeni komolec je zaželeno čim prej naravnati, da ne pride do trajnega krčenja mišic. Odločitev o konservativni terapiji, z naravnavanjem in imobilizacijo, ali kirurški terapiji je odvisna od tipa poškodbe. Komolec naravnamo v pomirjevalu oziroma narkozi. Pred tem se prepričamo, da ni prisotnih poškodb v prsnemu košu, glavi in trebuhu. Opravimo nevrološki pregled, slikamo prsni koš (izključimo krvavitve, poškodbe pljuč ter nabiranje zraka v prsnem košu) in naredimo ultrazvočno preiskavo trebušne votline (izključimo prisotnost proste tekočine zaradi poškodbe organov in krvavitev ali zaradi počenega sečnega mehurja). Imobilizacija naravnanega sklepa traja dva do tri tedne. Pri tem je potrebno prevezo redno menjati in kontrolirati komolec. Potem ko prevezo odstranimo, svetujemo zmerno gibanje še štiri do šest tednov, seveda ob redni fizioterapiji. V primeru, da po imobilizaciji noge pride do ponovnega izpaha oz. v primeru, da je komolčni sklep nestabilen že pri prvem pregledu, sklep stabiliziramo kirurško z vstavljanjem umetnih vezi in zunanjimi fiksatorji.
Zapleti
Pri pravilni oceni ali komolec lahko naravnamo ali je nujen kirurški poseg, so zapleti redki. V določenih primerih se zaradi nestabilnosti v sklepu lahko pojavijo artritične spremembe.